Domačija Flis

Domačija Flis,  Suha krajina

Smo kmetija, ki se nahaja v osrčju Suhe krajine. Za katero so značilna suha in vroča poletja ter mrzle zime. Pokrajina predstavlja kraški svet s kamnitimi svetom in omejenimi pridelovalnimi površinami.

Od leta 2020 se ukvarjamo z vzrejo drobnice. Redimo čredo burskih koz in  kamerunskih ovc. Živali, se krmi izključno s suhim senom(brez silaže), pašo (pomlad, poletje, jesen) in žiti (ječmen, koruza). Prodajamo žive živali za nadaljnjo rejo ali za zakol. 

KAMERUNSKE OVCE
Kamerunske ovce so  afriška pasma, ki prihajajo iz območja Kameruna. Območja z omenjeno pasmo se nahajajo predvsem v višje ležečih območjih z nizkimi temperaturami, na kar se je ta pasma ovc dobro prilagodila. To je manjša pasma, ki ne zahteva striženja volne ker je prekrita s kratko dlako.
Pojavljajo se v dveh osnovnih barvnih različicah: rjava in črno-bela. Kljub temu se v izjemnih primerih lahko rodijo povsem črna jagnjeta. Kamerunske ovce imajo kratko in svetlečo dlako.  Ovni so rogati kot mufloni z značilno grivo, ki se jeseni zgosti, ovce so brez rogov. Rjava pasma s črno trebušno barvo. Glava je srednje dolga, pri ovnih rahlo nosna. Noge srednje dolge, trdne. Hrbet raven, krma rahlo nagnjena. Živa teža ovc se giblje 30,00 - 35,00 kg, ovnov 35,00 -40,00 kg. Višina v grebenu znaša 55,00 - 60,00 cm, obseg prsnega koša 80,00 – 90,00 cm.
Odrasle ovce imajo jagnjeta dvakrat letno, spomladi in jeseni. Kamerunske ovce dosežejo spolno zrelost v starosti 4 - 5 mesecev. Običajno kamerunske ovce pri porodu ne potrebujejo pomoči in če mati umre in jagnje preživi, ​​jagnje vedno vzame njegov sorodnik (teta ali babica). Jagnjeta začnejo lizati travo okoli drugega tedna starosti. (vir Svetovni splet)

BURSKE KOZE
Burska koza je tujerodna pasma koz v Sloveniji. Burska koza izvira iz južne Afrike. Prvotne populacije burskih koz so nastale pri južnoafriških nomadskih plemenih. Z nenačrtnim križanjem afriških koz s kozami iz Evrope, iz nizozemskih kolonij Indije in iz vzhodne Azije se je v 19. stoletju izoblikovala današnja burska koza (ang. Boer goat). Ime pasme nakazuje, da so to pasmo izoblikovali Buri, nizozemski naseljenci v južnem delu Afrike. Beseda boer po nizozemsko pomeni kmet oz. kmetija.
Živali so bele barve z rdeče rjavo glavo in dolgimi, povešenimi ušesi, ki se vihajo. Nosna linija je bele barve. Telo je enakomerno poraslo s kratko in gladko dlako. Pri kozlih so dlake na vratu in pod repom nekoliko daljše. Zaželena je pigmentirana koža na delih telesa, ki niso porasli z dlako – na glavi in pod repom. Vse živali so rogate. Rogovi so temno obarvani, močni, ne predolgi in se v loku počasi spuščajo nazaj. Glava je močna z izbočeno nosno linijo (ovnova glava) in širokimi usti. Vrat je srednje dolg, proti telesu se spušča v ravni liniji. Hrbtna linija je ravna. Telesni okvir je precej čokat,  robusten in dobro omišičen. Prsni koš je širok in dobro razvit. Noge so kratke, omišičene z dolgimi in globokimi stegni ter izrazitimi zadnjimi četrtmi.
Kozli tehtajo od 100,00 do 130,00 kg, koze od 70,00 do 80,00 kg. Živali, zaradi kratkih nog in čokatosti, izgledajo manjše, vendar je dejanska višina vihra pri kozah od 60,00 do 70,00 cm in pri kozlih od 70,00 do 90,00 cm.
Spolna aktivnost je najbolj izražena v jeseni. V Sloveniji je obdobje spolne aktivnosti v jeseni in pozimi zaradi oddaljenosti od ekvatorja nekoliko krajše, spomladi in poleti pa manj izrazito.

Mladice dosežejo spolno zrelost okoli enega leta starosti. Kozli lahko plodijo že mnogo prej, a mladi kozli niso tako uspešni kot starejši in jih ni dobro prehitro obremenjevati z velikim številom koz. Primerna oskrba omogoča tehnologijo s kontinuiranimi jaritvami. V povprečju koze dosegajo 1,70 rojenih kozličev na gnezdo. (vir Svetovni splet, drobnica.si).

Domačija Flis (MitjaM)

Mali Lipovec 

8361 Dvor pri Žužemberku